Ali v Sloveniji velja recept zdravnika iz druge države EU?

Kaj o tujem receptu pravi evropska ureditev

Direktiva 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu izhaja iz predpostavke, da država članica, v kateri je recept izdan, in država članica, v kateri ga pacient unovči, nista nujno isti. Recepta ni dovoljeno zavrniti zgolj zato, ker je bil izdan v drugi državi članici, če je izdan za poimensko navedenega pacienta in če zdravilo v državi izdaje sme biti v prometu.

Direktiva 2012/52/EU je izvedbeni akt, ki tej ureditvi doda praktični del. V svoji Prilogi našteje podatke, ki naj jih recept vsebuje, da ga zdravstveni delavec v drugi državi sploh lahko prebere in preveri. Namen seznama ni upravni formalizem, ampak nekaj bolj preprostega: farmacevt v Ljubljani ali Mariboru ne pozna obrazcev vseh držav članic in mora imeti na listu dovolj podatkov, da prepozna pacienta, predpisovalca in zdravilo.

Priznavanje recepta pomeni odsotnost zavrnitve zaradi države izvora. Ne pomeni, da nacionalna pravila o izdaji zdravil prenehajo veljati, in ne pomeni, da bo zdravilo krito iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To sta dve ločeni vprašanji, ki ju pacienti pogosto združijo v eno, čeprav ju ureja vsako svoj predpis.

Kateri podatki morajo biti na receptu po Prilogi k direktivi 2012/52/EU

Priloga k direktivi 2012/52/EU navaja neizčrpen seznam elementov. Razdeljen je na štiri sklope.

Identifikacija pacienta: priimek, ime, izpisano v celoti in ne s kratico, ter datum rojstva.

Verodostojnost recepta: datum izdaje.

Identifikacija predpisovalca: priimek, ime, izpisano v celoti, poklicna kvalifikacija, podatki za neposreden stik, torej elektronski naslov in telefon ali faks z mednarodno klicno predpono, naslov delovnega mesta z navedbo države članice ter podpis, lastnoročni ali digitalni, odvisno od nosilca, na katerem je recept izdan.

Identifikacija predpisanega zdravila: splošno ime učinkovine; lastniško ime samo takrat, kadar gre za biološko zdravilo ali kadar predpisovalec presodi, da je lastniško ime medicinsko potrebno, pri čemer mora razloge na kratko navesti; farmacevtska oblika, na primer tableta ali raztopina; količina; jakost in režim odmerjanja.

Seznam je zasnovan tako, da farmacevtu ni treba dodatno poizvedovati pri predpisovalcu. Če katero od polj manjka ali je nečitljivo, je prav to prvi razlog, zaradi katerega se izdaja v lekarni lahko ustavi.

Zakaj je zdravilo navedeno z imenom učinkovine in ne z blagovno znamko

Ista učinkovina se v različnih državah članicah trži pod različnimi lastniškimi imeni. Škatlica, ki jo pacient pozna od doma, v slovenski lekarni pogosto ne obstaja, medtem ko je učinkovina povsem običajna in dostopna. Zato Priloga kot pravilo določa splošno ime učinkovine, torej mednarodno nelastniško ime.

Izjemi sta dve. Prva je biološko zdravilo, kjer izdelki niso enostavno medsebojno zamenljivi in je zato pomembno, kateri izdelek je bil predpisan. Druga je primer, ko predpisovalec presodi, da je lastniško ime medicinsko potrebno; takrat mora razlog na receptu na kratko navesti.

Za pacienta ima to zelo praktično posledico. V lekarni ne iščite imena s škatlice, ampak povejte ime učinkovine, jakost in farmacevtsko obliko. Katera zdravila z isto učinkovino so v Sloveniji v prometu, je razvidno iz Centralne baze zdravil in iz registra Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke.

Če jemljete zdravilo iz pogostih skupin, kot sta na primer /zdravila/pantoprazol/ ali /zdravila/atorvastatin/, boste ime učinkovine našli tudi v navodilu za uporabo, ki je priloženo vsakemu pakiranju.

O izdaji zdravila na koncu odloči farmacevt

Priznavanje recepta iz druge države članice farmacevtu ne odvzame strokovne presoje. Če dvomi o verodostojnosti dokumenta, o njegovi čitljivosti ali o tem, ali je bil izdan za osebo, ki stoji pred njim, izdajo lahko zavrne. To ni izjema in ni znak, da je z dokumentom nekaj narobe; je del strokovne odgovornosti, ki jo farmacevt nosi.

Zato je smiselno, da pacient s seboj prinese osebni dokument z istim imenom in datumom rojstva, kot sta zapisana na receptu. Neujemanje imena, na primer po spremembi priimka, je pogostejši razlog za zaplet kot vsebina samega recepta.

Pošteno je tudi povedati, da lekarne v Sloveniji tujih receptov ne obravnavajo vsak dan. Nekatere jih vzamejo rutinsko, druge potrebujejo več pojasnil. Nihče ne more obljubiti, da bo dokument sprejela vsaka lekarna, in vsaka trditev v tej smeri bi bila neresnična. Če vas prva lekarna zavrne, vprašajte v drugi in vzemite s seboj tudi navodilo za uporabo zdravila, ki ga jemljete, saj olajša pogovor o učinkovini in jakosti.

Katera zdravila iz čezmejne poti izpadejo

Člen 11 direktive 2011/24/EU v šestem odstavku določa, da se pravilo o priznavanju receptov ne uporablja za zdravila, za katera velja poseben zdravniški recept. V to skupino sodijo prepovedane droge in psihotropne snovi.

Praktično to pomeni, da po čezmejni poti ni mogoče urediti opioidnih analgetikov, benzodiazepinov, uspaval iz skupine tako imenovanih zdravil Z, stimulansov, kot sta metilfenidat in lizdeksamfetamin, gabapentinoidov, torej pregabalina in gabapentina, ter konoplje za medicinsko uporabo. Izključitev ne izhaja iz naše odločitve, ampak iz same direktive, in enako velja za vse ponudnike.

Ta zdravila je treba urediti lokalno, pri osebnem zdravniku ali pri specialistu v Sloveniji. Če jemljete katero od njih, je stran /zdravila/pregabalin/ pri nas izključno informativna: opisuje, čemu je zdravilo namenjeno in na kaj je treba paziti, ne pa poti do recepta.

Enako previdnost zahtevajo zdravila, pri katerih je za odločitev potreben pregled, meritev ali laboratorijski izvid, ki ga na daljavo ni mogoče opraviti. Presoja o tem je vedno na zdravniku.

Priznan recept ni isto kot kritje zavarovanja

Pacienti najpogosteje mešajo dve vprašanji. Prvo je, ali sme lekarna zdravilo na podlagi tujega recepta izdati. Drugo je, kdo zdravilo plača.

Recept, izdan v drugi državi članici, se nanaša na prvo vprašanje. Kritje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je nacionalna zadeva in se ureja po pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V praksi to pomeni, da zdravilo, izdano na podlagi tujega recepta, pacient praviloma plača sam po lekarniški ceni, tudi kadar bi bilo isto zdravilo na slovenskem receptu krito.

Kolikšna je ta cena, je odvisno od zdravila samega, od tega, ali obstaja generična različica z isto učinkovino, in od velikosti pakiranja. Teh zneskov ne določamo mi in jih tudi ne moremo napovedati; preverite jih v lekarni ali v Centralni bazi zdravil.

Če vas zanima predvsem denarna plat storitve, je razčlenjena na strani /blog/cena-recepta/. Če pa vas zanima, kako dolgo recept sploh velja in kaj storiti, ko poteče, je to pojasnjeno na strani /blog/veljavnost-recepta/.

Kakšen dokument izdamo mi in česa ne počnemo

Delujemo kot čezmejna storitev. Izpolnite zdravstveni vprašalnik, odgovore pregleda zdravnik z licenco poljske zdravniške zbornice, št. 3211301, in če presodi, da je predpis strokovno utemeljen, izda dokument po Prilogi k direktivi 2012/52/EU. Dokument prejmete po elektronski pošti in ga natisnjenega odnesete v lekarno, kjer o izdaji odloči farmacevt.

To je treba ločiti od slovenske ureditve. Nismo vključeni v eRecept in ne oddajamo podatkov v zVEM; naš dokument ni zapisan v nobeni slovenski zbirki, zato v lekarni ni nobene kode in nobene številke, ki bi jo pacient navajal. Razlika med slovenskim sistemom in našim dokumentom je podrobneje razčlenjena na /erecept/. Prav tako ne opravljamo videoklicev, telefonskih posvetov niti klepeta v živo; presoja poteka na podlagi vprašalnika in dokumentacije, ki jo priložite.

Plačilo krije pregled zdravnika, ne izdaje dokumenta. Če zdravnik predpisa iz medicinskih ali pravnih razlogov ne odobri, plačilo vrnemo. Če pa dokumentacije, za katero vas zdravnik zaprosi, ne pošljete v 7 dneh in zadeve ni mogoče zaključiti, vam vrnemo celoten znesek.

Naročiti je mogoče tri storitve: /obnova-recepta/, /kontracepcija/ in /hujsanje/.